Zmaga burje in cesarja Teodozija

Vipavska dolina se spominja...

Znano je, da se je v naših krajih v rimskih časih odvijala Bitka pri Mrzli reki, v kateri je burja pomagala cesarju Teodoziju izbojevati zmago nad nasprotnikom Evgenijem. Toda le malokdo se zaveda resničnega pomena te bitke, ki je imela odločilen vpliv pri uveljavljanju krščanstva in nadaljnjem razvoju na ozemlju današnje Evrope.

Zato smo center dogajanja, ki je leta 394 že bil v Vipavski dolini, ponovno prenesli na naša tla in omogočili gledalcem, da se seznanijo z rimskimi časi in podoživijo preteklost. Vipavska dolina je bila priča velikemu dogodku, ki je pomembno vplival na tok svetovne zgodovine.

Zgodovinsko ozadje

Bitka pri Mrzli reki predstavlja prelomnico v zgodovini, ki ni zaznamovala le podobe doline in antičnega slovenskega prostora, temveč nadaljnji razvoj celega zahodnega sveta. Spopad je bil zaključek državljanske vojne med cesarjem Teodozijem in proticesarjem Evgenijem, v njem pa so pomembno vlogo odigrala številna barbarska ljudstva, ki so kot najemniška vojska sodelovala na obeh straneh. Bitka ni pomembna le za izid državljanske vojne, njen razplet je globoko zaznamoval versko podobo Evrope in sveta, saj si je s Teodozijevim uspehom krščanstvo utrlo zmagovito pot v zgodovino.

Poganska Evgenijeva vojska, zavezana braniti zahodni del rimskega cesarstva pred Teodozijem, se je v septembru 394. leta utaborila v dolini in združena pričakala napad številčnejše Teodozijeve odprave. Pod vodstvom slovitega vojskovodje Arbogasta so Evgenijevi vojaki zapustili utrdbo na Hrušici in Teodozija prisilili, da se je v dolino spustil po ozkem prehodu med današnjim Vrhpoljem in Budanjami. Teodozij, ki je na bojišče iz Konstantinopla prišel po jamborni poti mimo Ljubljane, Vrhnike in Logatca, je v boj najprej poslal gotske enote, ki jih je Evgenijeva vojska zlahka strla in porazila. Zvečer in ponoči so poganski vojaki v dolini že slavili zmago, Teodozij pa je skupaj svojimi vojskovodji tehtal med umikom in novim napadom. Ko je v zgodnjem jutru četa Evgenijevih vojakov, ki naj bi Teodozijevi vojski po skrivni poti v pobočje prišla za hrbet in zaprla možnosti za umik, prestopila na njegovo stran, je Teodozij sklenil nadaljevati boj.

Spopad med obema vojskama je bil veličasten. Po začetnem presenečenju so se Evgenijevi vojaki zbrali in uprli silovitemu napadu s severovzhoda. Boj je bil neusmiljen in število mrtvih so merili v desettisočih. S severovzhoda pa je nato napadla nova neusmiljena sila, ki je Teodozijevi vojski dala zalet, Evgenijevim vojakom pa odvzela vse možnosti. Burja, ki je zavela, naj bi vojakom v dolini obračala puščice in prevračala ščite ter tako odločilno pomagala Teodoziju osvojiti bojišče.

Evgenija so vojaki zajeli in ga obglavili, njegov vojskovodja Arbogast pa iz svoje nemoči ni našel drugega izhoda kot samomor. Teodozij je v burji videl znamenje božje milosti, za katero je molil noč pred bitko, in tudi zato na prigovarjanje milanskega škofa Ambrozija razglasil splošno amnestijo za premagano stran.

Copyright © 2010 Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, Vrhpolje pri Vipavi. Vse pravice pridržane.