"394" - gledališki spektakel na prostem

Teodozij in Evgenij si stojita nasproti, vsak s svojo življenjsko zgodbo, oba prepričana v zmago. Na nasprotnih bregovih v boju in molitvi. V Teodozijevem taboru vse kaže na to, da spopada ne bo; nihče ni namreč prepričan, da je takojšnji napad najboljša rešitev - nihče, razen Teodozija. Simbolično moli na skali in prosi za ugoden veter, na drugi strani stoji Evgenij, ki prav tako z molitvijo skuša svoji vojski priboriti ozemlje.

Spopad je nenaden in silen. Zdi se, da sta si strani enakovredni. Nato pride burja, ki bitko vzame v svoje roke in kot kositrne vojake Evgenijevo vojsko odpihne v poraz. Evgenij lahko samo nemočno opazuje, kako mu zmaga uhaja iz rok. Teodozijevo zmagoslavje je neizbežno. Usoda, ki je združila obe vodji, sedaj naklonjena močnejšemu, oba pelje na svojo stran - enega naprej, drugega navzdol.

Gledališka igra »394« se osredotoča na predvečer velike bitke, ko Teodozij še ni odločen za napad, ker ni prepričan v zmago. Za pomoč se obrne k svojim vojskovodjem, k stari ženici, ki je v boju izgubila sina in celo k zaporniku. Življenjske zgodbe »navadnih« ljudi se Teodozija dotaknejo in mu olajšajo odločitev, ki se bo naslednji dan spremenila v eno največjih in najpomembnejših bitk na slovenskem ozemlju.

»394« ni verodostojen prikaz dogajanja Bitke pri mrzli reki, je zgolj interpretacija avtorja, ki ne sledi slepo zapisom, temveč igri dodaja lastne elemente in zgodbe, ki se osredotočajo na Teodozija in njegovo notranje doživljanje bitke, na prijateljstvo in sovraštvo, na negotovost in pogum. Igra je bolj vizualna kot besedna. Vključuje veliko glasbenih, vizualnih in plesnih efektov, ki dogajanje okrog glavnega lika približajo gledalcu. In prav gledalčeva naloga je, da skuša dogajanje spremljati z nekoliko priprtimi očmi, da zgodbi sledi z nekaj distance in si prizore interpretira po svoje.

Okrog 100 igralcev, ki skoraj v celoti prihajajo iz vrhpoljskega konca, uprizarja zgodbo, ki je namenjena široki publiki. Gledališka igra »394« se ne omejuje z zgodovinskimi okvirji, ampak igralcem in gledalcem prepušča, da sami izberejo tiste točke, s katerimi se najbolje povežejo z izjemno pomembnim dogodkom tistega časa na našem ozemlju.

Scenarij in režija: Peter Bajnoci
Kostumografija: David Kogoj, Nasta Puc, Marjanca Curk, Zorka Lavrenčič, Martina Lavrenčič, Mirjam Mislej
Avtor glasbe: Borut Ražem
Violina: Rebeka Škrlj
Vokal: Polona Krušec
Luč: Andrej Premrl, Martin Groznik
Ozvočenje: Marjan Božič
Kamera: Aleš Bajec, Domen Ožbot


Avtorska glasba

Glavni igralci:

Teodozij: Anton Lavrenčič
Evgenij: Ivan Počkar
Stilicho: Jurij Premrl
Arbogast: Andrej Ferjančič
Filozof: Nejc Furlan
Dekle: Kristina Kobal
Jetnik: Joško Puc
Norec: Aleš Kodelja
Mati: Karmen Ražem
Hči: Karolina Kobal
Honorij: Jani Groznik
Vojak: Tine Tončič
Pripovedovalec: Simon Škrlj


Slike...

Copyright © 2010 Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, Vrhpolje pri Vipavi. Vse pravice pridržane.